Sluh

Mnogim težavam sodobnega človeka se zaradi vse večje izpostavljenosti hrupu pridružuje tudi naraščanje težav s sluhom. Ker so božično – novoletne zabave in koncerti, pokanje petard, ognjemeti … pred vrati, si tokrat poglejmo, zakaj in kako lahko ušesa (in sluh) zaščitimo pred premočnim hrupom.

Hrup kot povzročitelj težav s sluhom

Poleg hrupa na delovnem mestu (delo ob strojih, npr. v lesni delavnici …), pa lahko sluh poškoduje tudi izpostavljenost okoljskemu hrupu, ki je enak jakosti 85 decibelov ali več.

Če ste ljubitelji pogostega poslušanja zelo glasne glasbe na glasbenih koncertih, v klubih, doma, v avtu ali pa celo prek slušalk, so vaša ušesa oz. sluh že lahko v nevarnosti. Npr. s poslušanjem MP3 glasbe preko slušalk na maksimalni jakosti ušesa izpostavljamo jakosti zvoka ca. 105 decibelov, kar je že mnogo preveč za naša ušesa. Na koncertih ušesa izpostavljamo ca. 100 -110 decibelom.

Če smo ljubitelji motociklističnih tekem in predstav, so tam naša ušesa izpostavljena zvoku ca. 95 decibelov.

Sluh pa lahko prizadene tudi enkratna izpostavljenost ušes „impulznemu“ zvoku, npr. poku petard, bučanju ognjemetov ali pa celo poku strela (slednjim so pogosto izpostavljeni uslužbenci vojske, policije in vsi, ki se ukvarjajo s športnim streljanjem). Npr. jakost zvoka petard ali pa strela znaša ca. 150 decibelov.

Poškodba sluha se lahko razvije nenadoma (npr. ob močnem poku) ali pa počasi. Lahko je trajna ali pa začasna. Lahko prizadene eno ali pa obe ušesi.

Močnejši kot je hrup, bliže kot ste izvoru hrupa in dlje časa, kot ste mu izpostavljeni, hujše so lahko posledice na sluhu.

Pogosto ljudje niti ne vedo, da je njihov sluh že načet, opažajo pa na primer, da težko razumejo ljudi, posebej še, ko se pogovarjajo po telefonu ali pa v hrupnem prostoru.