Kašelj

A kašelj lahko s pravilnimi in pravočasnimi ukrepi pomagamo omiliti in mu preprečimo, da pokvari naš dan.

Vzroki 

Najpogostejši vzroki so akutne okužbe dihal, ki jih v glavnem povzročajo virusi in bakterije, v nekaterih primerih pa tudi glivice (redko izven bolnišnične oskrbe). Zaradi prevelike vzdraženosti dihalnih poti ob okužbi lahko kašelj vztraja še nekaj časa po njej.

Poleg tega lahko kašelj povzročijo tudi:

• kronične okužbe dihal,
• kronično vnetje nosnih in obnosnih votlin, pri katerih sluz zateka v žrelo,
• kronični bronhitis,
• bolezni žrela in grla, prepone, osrčnika in pljučne mrene,
• druge bolezni (astma, bolezni pljučnega tkiva, rak pljuč, zatekanje želodčne kisline v požiralnik (GERB), srčno popuščanje),
• tujki v dihalih,
• nekatera zdravila za zniževanje zvišanega krvnega tlaka.

Pogost vzrok kroničnega kašlja je tudi kajenje, ki ga spremlja značilno jutranje izkašljevanje – čigar večina kadilcev ne ocenjuje kot bolezensko stanje. Včasih pa je kašelj psihogenega izvora, kar pomeni, da je brez telesnega vzroka in je psihološke narave.

Zdravljenje

Zadosten vnos toplih napitkov

Izsušenost sluznice upočasnjuje zdravljenje, s toplimi napitki pa ji boste dodajali potrebno vlažnost in toploto prenesli na sapnik, s tem pa pomagali k hitrejši obnovi sluznice, ki so jo poškodovali mikrobi.

Redno, večkrat na dan čistite nosne votline s fiziološko raztopino.

Krajši čas (5 do 7 dni) lahko uporabljate nosni dekongestiv, s katerim hitreje ublažite oteklino nosne sluznice ter zmanjšati izločanje in zatekanje sluzi v grlo.