Atopijski dermatitis je kronična vnetna bolezen kože, ki prizadene več kot 50 milijonov ljudi po vsej Evropi. Gre za stanje, ki je najpogostejše v otroški dobi, a lahko vztraja tudi v odrasli dobi, kar povzroča precejšnje nelagodje in vpliva na kakovost življenja. Zaradi svoje razširjenosti in kompleksnosti so se skozi leta razvili številni miti o atopiji, ki lahko povzročajo napačne predstave in zmedo pri obvladovanju bolezni. Spodaj razkrivamo nekaj najpogostejših mitov in resnic o atopiji.
Atopijski dermatitis sčasoma izgine. DRŽI IN NE DRŽI.
To je odvisno od posameznika. Pri nekaterih ljudeh se simptomi pojavijo le za krajše obdobje in nato popolnoma izginejo, pri drugih pa se stanje lahko poslabša in vztraja skozi vse življenje. Približno 50 % otrok z atopijskim dermatitisom ozdravi do petega leta starosti, pri nekaterih pa simptomi ostanejo ali se celo poslabšajo v odrasli dobi. Zato ni mogoče napovedati, kdaj in če bo bolezen izginila.
Atopijski dermatitis je lahko nalezljiv. NE DRŽI.
Atopijski dermatitis ni nalezljiva bolezen, saj gre za genetsko in imunsko posredovano vnetje kože. To pomeni, da ga ne moremo prenesti z dotikom, kašljanjem ali drugimi stiki. Kljub temu lahko dolgotrajno vnetje kože povzroči sekundarne bakterijske ali virusne okužbe, kar lahko povzroči dodatne zaplete.
Po prhanju je kožo dobro posušiti s sušilnikom za lase. NE DRŽI.
Uporaba sušilnika za lase lahko še dodatno izsuši kožo in uniči njeno zaščitno lipidno plast, kar lahko povzroči poslabšanje simptomov atopijskega dermatitisa. Priporočljivo je, da kožo po prhanju nežno popivnamo z mehko brisačo in nato nanesemo vlažilno kremo, ki pomaga zadržati vlago v koži.
Ekcem izgine okoli petega leta starosti. DRŽI.
Približno 50 % otrok, ki so razvili atopijski dermatitis v prvem letu življenja, do petega leta popolnoma ozdravi. Vendar pa pri nekaterih ljudeh simptomi vztrajajo dlje in se lahko pojavljajo v različnih oblikah skozi celo življenje.
Ne smemo se praskati. DRŽI.
Praskanje lahko poškoduje kožo in povzroči dodatna vnetja ter okužbe. Bolj ko se praskamo, bolj je koža ranljiva in občutljiva na alergene ter dražilne snovi, kar sproži začarani krog srbenja. Pomembno je uporabljati negovalne izdelke, ki pomagajo umiriti srbenje in preprečiti potrebo po praskanju.
Atopijski dermatitis je psihosomatski ali ga sproži travma. NE DRŽI.
Čeprav lahko stres in čustvena stanja vplivajo na intenzivnost izbruhov, atopijski dermatitis ni izključno psihosomatska bolezen. Gre za genetsko in imunsko pogojeno stanje, pri katerem lahko določeni sprožilci, kot so alergeni ali dražilne snovi, vplivajo na pojav simptomov.
Nekatera živila lahko poslabšajo ekcem. DRŽI.
Pri nekaterih ljudeh lahko določena živila, kot so mlečni izdelki, jajca, oreščki ali gluten, sprožijo ali poslabšajo simptome atopijskega dermatitisa. Reakcije se lahko kažejo kot rdečica okoli ust, srbenje ali poslabšanje vnetja. Pomembno je, da se v primeru suma na prehranske sprožilce posvetujete z zdravnikom, ki lahko opravi potrebne teste in priporoči ustrezno prehrano.
Preventivni ukrepi za lajšanje atopijskega dermatitisa
Atopijski dermatitis je kronično stanje, zato je ključnega pomena, da skrbimo za kožo in preprečujemo izbruhe. Spodaj so našteti nekateri pomembni preventivni ukrepi:
- Redna hidracija kože – vsakodnevna uporaba emolientov (vlažilnih krem) pomaga preprečiti suhost in zmanjša občutljivost kože.
- Nežna higiena – uporaba blagih, hipoalergenih mil brez dišav preprečuje draženje kože.
- Kratke in mlačne kopeli – vroča voda izsušuje kožo, zato je priporočljivo prhanje s toplo (ne vročo) vodo.
- Izogibanje dražilcem – sintetična oblačila, parfumi in močna čistila lahko poslabšajo stanje kože.
- Pravilna izbira oblačil – bombažna in mehka oblačila zmanjšujejo trenje in preprečujejo dodatno draženje kože.
- Uravnotežena prehrana – čeprav atopijski dermatitis ni vedno povezan s prehrano, je priporočljivo spremljati morebitne alergijske reakcije na določena živila.
- Obvladovanje stresa – stres lahko sproži ali poslabša simptome, zato so sprostitvene tehnike, kot so joga in meditacija, koristne.
- Krajšanje nohtov – s tem preprečimo poškodbe kože zaradi praskanja.
- Vlaženje zraka – suho okolje lahko izsuši kožo, zato je priporočljiva uporaba vlažilcev zraka, še posebej pozimi.
Pravilno negovanje kože z atopijskim dermatitisom
1. Pravilna higiena kože
- Nežno čiščenje: Uporabljajte blage, hipoalergene čistilne gele ali oljne emulzije brez dišav in agresivnih sestavin. Milo in agresivni detergenti lahko dodatno izsušijo kožo.
- Prhanje namesto kopeli: Prhanje naj bo kratko (5–10 minut) in z mlačno vodo, saj vroča voda izsušuje kožo.
- Nežno sušenje kože: Po prhanju kožo nežno popivnajte z mehko brisačo (ne drgnite!).
2. Redno vlaženje kože
- Uporaba emolientov: Po vsakem prhanju in večkrat na dan (vsaj 2-krat) nanesite vlažilno kremo ali mazilo, ki obnavlja kožno bariero.
- Izbira prave kreme: Emolienti naj bodo brez dišav, parabenov in alkohola. Uporabite gostejše kreme ali mazila za bolj suhe predele kože.
- Hidratacija kože ponoči: Pred spanjem lahko uporabite debelejši sloj vlažilne kreme in bombažne rokavice za zaščito kože pred praskanjem.
Atopijski dermatitis je kompleksen in pogosto napačno razumljen. Mnogi miti lahko vodijo do napačnega ravnanja s kožo, kar lahko stanje še poslabša. Pravilna nega, ustrezna prehrana in izogibanje sprožilcem lahko pomagajo pri obvladovanju simptomov in izboljšanju kakovosti življenja oseb z atopijskim dermatitisom. Če imate težave s kožo ali sumite, da imate atopijski dermatitis, se posvetujte z dermatologom ali farmacevtom, ki vam lahko svetuje ustrezno nego in zdravljenje.