Stres, največja zdravstvena grožnja 21. stoletja
Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije je stres največja zdravstvena grožnja 21. stoletja. Kar vsaka tretja oseba naj bi trpela za stalnimi simptomi stresa. Nacionalni inštitut za javno zdravje Republike Slovenije navaja podatek, da med 70 in 80 odstotkov ljudi obišče zdravnika zaradi bolezenskih stanj, ki so posledica stresnega načina življenja.
Kaj je stres?
Stres je pravzaprav čustveni, duševni, telesni ali vedenjski odziv posameznika na določen stresni dejavnik. Ti dejavniki so lahko razni neprijetni dogodki, novice ali osebe, pretirana duševna obremenitev ali obremenilna zahteva, časovna stiska, spori v delovnem ali domačem okolju, poškodbe telesa in podobno. Raziskave kažejo, da smo ženske po 25. letu starosti veliko bolj podvržene stresu kot moški. Vrhunec stresne obremenitve se pri večini kaže med 35. in 44. letom starosti, ko večina žensk nastopa v vlogi mamice, hkrati pa poskuša uspešno obvladovati številne družinske in službene obveznosti. Sodoben način življenja postaja pretirano aktiven in ženske smo pahnjene v začaran krog številnih vlog, ki so pod težo družbenih pričakovanj o popolnem življenju še toliko bolj obremenilne. Mama, partnerka, ljubimka, uspešna poslovna ženska, vitalna, aktivna, pozitivna, nasmejana, vsestranska super ženska. Večino mamic pesti predvsem časovna stiska, ki jim vsakodnevno povzroča stresne okoliščine.
Sedaj, posebej v tem času negativnih informacij pa so pritiski lahko še večji, hujši. Velikokrat pa smo tako vpeti v delo in življenje, da nismo pozorni na negativne znake. Pomembno je, da pravočasno prepoznamo simptome. Stres prepoznamo s pomočjo čustvenih, vedenjskih in fizičnih simptomov. Ti simptomi in še mnogi drugi pokazatelji stresa pa se pri različnih ljudeh različno odražajo.
Vpliv stresa na naše počutje:
- se počutimo neprijetno in se težko soočamo z manjšimi težavami;
- se hitreje in pogosteje ujezimo;
- se počutimo utrujene in se težko osredotočimo;
- preveč nas iztirijo majhne, nepomembne stvari;
- imamo občutek, da se bo zgodilo nekaj groznega.
Telesni znaki:
- visok krvni tlak,
- povečan srčni utrip,
- težave s spanjem,
- bolečine,
- razdražljivost, težko se sprostimo, izoliramo se in postanemo depresivni,
- bolečine v prsih, vrtoglavica,
- izguba apetita ali prenajedanje,
- asocialnost, zanemarimo sebe in/ali naše obveznosti.
Kaj narediti, ko opazimo te znake?
Večina si reče, saj bo pa rinemo naprej dokler nas telo ne ustavi. Najpogostejši nasvet je, da usmerimo pozornost na pozitivne stvari, gremo v naravo ipd. Včasih je dovolj, da s se kom pogovorimo. Sedaj, ko je druženje zelo omejeno, nam je težko najti možnost za pogovor.
Ampak v času vsesplošne zaskrbljenosti za nas, našo družino, njihovo zdravje in preživetje, pa vsi ti ukrepi niso dovolj. Naj nas ne bo strah poiskati pomoč. Velikokrat nam narava ponudi rešitev. Izvlečki rastlin, ki nam olajšajo skrbi , odvzamejo tesnobo, nas umirijo, da lažje zaspimo. To so safranal iz žafrana, sivka, b vitamini…
Lepo vabljeni v našo lekarno, da skupaj poiščemo izdelek, ki je naraven, učinkovit in varen.
 |
| Relaxeadoc žafran Plus 30 mg, 30 kapsul |