Stres je čustveni, duševni, telesni in vedenjski odgovor posameznika na morebitno škodljiv stresni dejavnik. Stresor je vse, kar lahko sproži stresni odziv in začasno zamaje človekovo notranje ravnovesje (homeostazo). Pri tem je pomemben odziv posameznika, ki ga določajo njegova osebnost, življenjska naravnanost, pretekle izkušnje, znanje, telesna pripravljenost, okoliščine, ter širše in ožje okolje, v katerem živi. Tako bo določen dogodek predstavljal za nekoga stres, za drugega pa vzpodbudo, večjo motiviranost in učinkovitost.
Poznamo več vrst stresa. Glede na trajanje ločimo kratkotrajni ali občasni stres in dolgotrajni ali kronični stres. Akutni stres je kratkotrajna fiziološka in psihološka reakcija na takojšnje nevarnosti ali izzive, ki se pojavijo nenadoma. Ta reakcija se imenuje tudi “boj ali beg“ odziv, saj pripravi telo, da se hitro odzove na situacijo, ki zahteva takšen odziv. Akutni stres je običajno kratek in se pojavlja, ko se posameznik znajde v situaciji, kjer se počuti ogroženega, vznemirjenega ali pod pritiskom.
Fiziološki odziv na akutni stres vključuje sproščanje hormonov, kot je kortizol, povečanje srčnega utripa, povečanje dihanja ter zoženje krvnih žil in sprostitev glukoze v kri za zagotavljanje energije. Ta odziv je lahko koristen v nujnih situacijah, saj omogoča telesu, da se hitro odzove na grožnje.
Kratkotrajni akutni stres običajno ni škodljiv in se lahko hitro umiri, ko nevarnost mine. Vendar pa lahko pogosto izpostavljanje akutnemu stresu ali kronični stres, ki traja dlje časa, povzroči negativne učinke na zdravje, vključno s povečanim tveganjem za različne zdravstvene težave, kot so anksioznost, depresija, kardiovaskularne bolezni in težave z imunskim sistemom. Zato je pomembno, da se učimo obvladovati stresne situacije in se z njimi soočati na zdrav način.
Jesenski čas lahko za nekatere ljudi predstavlja stresno obdobje. Obstaja več dejavnikov, ki prispevajo k temu:
- Vrnitev v šolo in na delo: poletni premor se konča in mnogi ljudje se morajo vrniti k šolskim in službenim obveznostim. Prilagajanje novi rutini in višjemu tempu lahko povzroči stres.
- Zmanjšana dnevna svetloba: jesen prinaša krajše dni in manj sončne svetlobe. Zmanjšanje dnevne svetlobe lahko vpliva na razpoloženje in povzroči sezonsko afektivno motnjo.
- Socialni pritisk: približujejo se prazniki, ki predstavljajo finančno breme, pa tudi druženja in praznovanja, ki so lahko zelo obremenjujoča za osamljene ljudi.
- Nizke temperature: jeseni se zunanje temperature spustijo, povečajo se možnosti prehladov in viroz.
Stres je sestavni del življenja. Pomembno je, kako ga doživljamo, oziroma na kakšen način se mu izognemo. Struktura in funkcija človeškega telesa nista ustvarjeni za kronično spopadanje s stresom. V današnjem svetu kronično primanjkuje časa, večopravilnost pa je dejavnik, ki nam povzroča največ stresa, s tem pa težave rešujemo površinsko. Prizadevajmo si, da se osredotočimo samo na eno pomembno nalogo naenkrat in jo rešujemo celostno. Tako bomo težave reševali učinkovitejše in razlogov za stres bo vse manj.
M.B.
Viri:
-Tušak M et al. Tušak M, Masten R, eds. Stres in zdravje: znanstvena monografija. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo; 2008.
-NIJZ, Nacionalni inštitut za javno zdravje