Sodobni pristopi pri celjenju ran
Preden navedemo sodobne pristope pri zdravljenju ran najprej poglejmo kako opredelimo rano.
Kaj je rana?
Rana je odprta poškodba kože in globljega tkiva ali sluznic zaradi delovanja različnih dejavnikov. Dejavniki so lahko bodisi mehanski, toplotni, kemični, sevalni in biološki bodisi njihova kombinacija. V vsakdanjem življenju so najpogostejše mehanske poškodbe kot so: odrgnine, ureznine, vbodne rane, ugrizi, zmečkanine, raztrganine, strelne rane, odtrganje kože in amputacijske rane.
Celjenje ran
Celjenje ran je ena najstarejših medicinskih težav. Zgodovina celjenja ran je še starejša od zgodovine medicine, verjetno toliko kot človeštvo. Tako iz okoli 36.000 let pred Kristusom izvirajo prvi dokazi, da so kromanjonci posedovali orodje, ki je spominjalo na skalpel. Imeli so tudi kostne igle z ušescem, ki so jih najverjetneje uporabljali tudi za šivanje ran. Prvo nam znano sistematično preučevanje ran izvira iz starega Egipta, kjer v starih papirusih najdemo opis zapiranja ran in opise tehnik prevezovanja. Stari Grki so rane sistematizirali v 147 različnih vrst. V rimski medicini so obstajali protokoli za zdravljenje različnih vrst ran (na primer zdravljenje z obkladki iz vina, zdravljenje s kozjim jezikom…). V srednjem veku so vojskam sledili tako imenovani reševalci, ki so oskrbeli vse vrste poškodb.
Skozi stoletja se je znanje o vrstah poškodb in načinih zdravljenja poglobilo. Razvoj znanosti v 19. in 20. stoletju, razvoj bakteriologije ter poznavanja sepse in antiseptičnih postopkov so privedli do velikega napredka v poznavanju ran in lajšanju bolečin. Napredek je viden tudi v razumevanju procesov, ki so ključni za celjenje ran, tako da nam sodobna medicina ponuja nove pristope pri zdravljenju ran.
Mikroorganizmi ne mirujejo
Vsaka poškodba kože daje možnost, da patogeni mikroorganizmi iz okolja preko poškodbe pridejo do tkiv, kjer se v toplem in hranljivem okolju začnejo pospešeno razmnoževati. Zato je pomembno, da vsako poškodbo čim prej razkužimo, pa naj gre za prasko, vbodno rano, ureznino ali kakšno drugo poškodbo. Na ta način uničimo mikroorganizme, ki se lahko nahajajo v rani ali njeni neposredni bližini. Če rane ne razkužimo je nagnjenost k razvoju zapletov (vnetja) povečana. To pogosto privede do kirurškega zdravljenja ran, vnetni procesi pa se pogosto razširijo v globlja tkiva (kosti, mišice in sklepe), kar zahteva bolnišnično zdravljenje.
Učinkovito in neboleče
Razkužila, ki so se nekoč uporabljala in se še danes neupravičeno uporabljajo, so alkohol, žganje in podobni domači antiseptiki. Njihovo nanašanje ni ravno prijetno, saj pečejo in dražijo rano. Poleg tega obstaja nevarnost, da alkohol skozi rano pride v krvni obtok, kar je lahko še posebej nevarno pri otrocih. Razkuževanje z jodovo tinkturo vas izpostavi tveganju za alergijsko reakcijo. Poleg tega povidon jod zaradi svojega citotoksičnega učinka upočasni celjenje ran.
Sodobni antiseptiki so pripravljene vodne raztopine in se lahko uporabljajo za antiseptično zdravljenje sluznic, ran in kože. Primer takšnega izdelka je Ofenosept® dermalna raztopina za rane, sluznice in kožo, ki v 100 g vodne raztopine vsebuje 0,1 g oktenidinijevega klorida in 2 g fenoksietanola. V tej kombinaciji zelo učinkovito deluje na veliko število škodljivih mikroorganizmov, kot so bakterije in glive. Zaradi podaljšanega delovanja antiseptika, rano ščiti pred mikroorganizmi do 48 ur.
Kljub učinkovitosti proti patogenim mikroorganizmom je nanos na rane neboleč, zato je primeren za uporabo pri otrocih vseh starosti. Klinična testiranja so pokazala, da ni toksičnega, mutagenega ali teratogenega učinka, zato ga lahko priporočamo nosečnicam in doječim materam. Poleg tega je pripravek brezbarven in ne pušča madežev. Pomembno je le, da ga obilno nanesemo na poškodovano mesto in počakamo 1 minuto, da se posuši, nato pa poškodbo pokrijemo s sterilnim povojem.
Ofenosept® dermalna raztopina za rane, sluznico in kožo je na voljo v 50 ml in 250 ml plastenki s pršilko in v 500 ml plastenki.
Kdaj poiskati zdravniško pomoč?
- Rana vztrajno krvavi tudi skozi povoj, čeprav ste poskušali ustaviti krvavitev s pritiskom na povoj.
- Rana je močno onesnažena.
- Rana je nastala zaradi neposrednega ugriza živali ali človeka.
- Niste prepričani, ali je v rani ostal košček tujka.
- Poškodovanec v zadnjih 5 letih ni prejel cepiva proti tetanusu oziroma, če gre za močno kontaminirano rano.
- Ima poškodovanec sladkorno bolezen ali kakšno drugo kronično bolezen.
Nasvetov ni nikoli dovolj
- Pred zdravljenjem rane si obvezno umijte roke ali nadenite sterilne rokavice.
- Če rana krvavi malo, počakajte, da se krvavitev ustavi sama, saj je ena od funkcij krvavitve tudi, čiščenje rane.
- Če je krvavitev močnejša, jo poskusite ustaviti tako, da s sterilno gazo pritisnete direktno na rano.
- Če se krvavitev ne ustavi, poiščite zdravniško pomoč.
- Rano sperite s hladno vodo, da odstranite umazanijo ali tujke.
- Obilno nanesite sodobni antiseptik.
- Preden rano prekrijete s sterilno gazo ali povojem, počakajte približno minuto, da se naneseni antiseptik posuši.
Tomaž Lepener, mag. farm.