Okužbe sečil so zelo pogosta težava, s katero se srečujejo predvsem ženske v rodni dobi, vsaj 50% jih doživi v življenju vsaj eno okužbo sečil. Sečnica žensk je namreč kar petkrat krajša kot pri moških in zato omogoča lažji vdor bakterij s spolovil in črevesja v notranjost sečil. Anatomsko tako lahko pride do okužbe spodnjih sečil (okužba sečnice ali sečnega mehurja) ali pa zgornjih sečil (okužba ledvic).
Najpogostejši nam poznan povzročitelj je bakterija Escherichia coli, redkeje so to virusi, glive ali paraziti. Okužbe so lahko nezapletene ali zapletene, glavna razlika je v potrebnih raziskavah, morebitni izbiri antibiotika ter trajanju samega zdravljenja. Zato so slednje zelo pogost razlog za obisk splošnega zdravnika. Pa je to vedno nujno? Na tem mestu smo vam lekarniški farmacevti s svojim strokovnim znanjem lahko v veliko pomoč, saj vam poleg svetovanja pomagamo prepoznati resnejša stanja, ki zahtevajo zdravniško oskrbo.
Kako doma prepoznamo okužbo sečil?
Okužbe sečil so v začetku običajno asimptomatske in te lahko zdravimo sami doma. Njihov najbolj značilen znak je nenadno pogosto in pekoče odvajanje majhnih količin urina, kljub občutku močnega tiščanja na vodo. Urin je lahko moten in ima neprijeten vonj. Prisotne so lahko bolečine v spodnjem delu trebuha ali v predelu ledvic oziroma križa (topa bolečina), pri ženskah pa se včasih pojavi tudi izcedek iz nožnice. Težave z uriniranjem niso nujno vedno prisotne.
Napredovalo vnetje, ki traja več kot sedem dni, lahko spremlja slabo počutje, utrujenost, bolečine v mišicah, zvišana telesna temperatura in mrzlica, bolnikom je lahko slabo ali celo bruhajo, imajo drisko. Urin je še vedno moten, lahko se celo peni in v njem opazimo sledi krvi. V tem primeru je samozdravljenje odsvetovano in z obiskom zdravnika ne smemo odlašati. Enako velja, če se težave pojavijo pri otrocih, nosečnicah, starejših odraslih ali na splošno pri moških, saj gre pri njih zelo verjetno za zapleteno okužbo. S starostjo se namreč poveča pogostost vnetij tudi pri njih, večinoma zaradi težav s prostato.
Drugi dejavniki tveganja, pri katerih moramo biti ob vnetju še posebno pozorni so tudi: nedavno opravljene preiskave ali neuspešno zdravljenje z antibiotiki, sladkorna ali ledvična bolezen, oslabljen imunski sistem, prisotnost sečnih kamnov, anatomske ali funkcijske nepravilnosti sečil, prisotnost trajnega urinskega katetra ali nefrostome.
Zakaj so osebe s sladkorno boleznijo v primerjavi z drugimi precej bolj nagnjenje k zbolevanju za okužbami sečil? Razlog je višja vsebnost glukoze v urinu. To je hkrati lahko tudi znak, da njihov krvni sladkor ni urejen oziroma je prišlo do poslabšanja stanja osnovne bolezni.
Kadar se okužbe v preteklem letu ponovijo vsaj trikrat oziroma so v zadnjih šestih mesecih prisotni vsaj dve okužbi sečil, potem govorimo o ponavljajočih se okužbah. Razlog za slednje so lahko hormonske spremembe v predmenopavzalnem obdobju ali pa urinska inkontinenca v menopavzi, pogosto menjanje spolnih partnerjev, uporaba spermicidov, nezadostno praznjenje mehurja in uporaba urinskega katetra.
Kako si ob vnetju lahko pomagamo sami?
V primeru blažjih okužb sečil so za lekarniške farmacevte prva izbira zdravila rastlinskega izvora, ki so dostopna v obliki čajev, kapljic in tablet. V ospredju so predvsem zel zlate rozge in njivske preslice, listi breze in koprive ter korenina pravega peteršilja, ki delujejo diuretično in povečajo izločanje urina. Nekatera vsebujejo flavonoide, ki delujejo antioksidativno ter eterična olja, ki dražijo ledvični epitelij in s tem povečajo prekrvavitev ledvic. Zel zlate rozge blago pomirja tudi krče, vendar ni primerna za otroke ali nosečnice. Na voljo je tudi tradicionalno zdravilo rastlinskega izvora, ki vsebuje zeli navadne tavžentrože, korenine luštreka ter liste navadnega rožmarina in se lahko uporablja samostojno za zdravljenje blagega vnetja sečil ali pa kot podpora ob protimikrobnem zdravljenju.
Dokazano antiseptično delovanje imajo vednozeleni gornik (Arctostaphylos uva-ursi L. Spreng) in brusnice, ki preprečujejo, da bi se bakterije prilepile na celice sečil. Omenjeni rastlini sicer nista namenjeni za skupno uporabo, saj delujeta v različno nakisanih okoljih in se zato med seboj izključujeta. Čaj iz listov vednozelenega gornika priporočamo pri že prisotnih blagih okužbah sečil, zdravljenje pa naj ne traja dlje kot 1 teden in ne več kot petkrat letno, saj se pri dolgotrajni uporabi lahko izrazijo nekateri neželeni učinki. Tudi ta ni primeren za uporabo pri otrocih in nosečnicah.
Preventiva
Zdrav odrasel človek bi moral vsakodnevo popiti 1,5-2 litra vode ali nesladkanega čaja. Ob vnetju pa moramo omenjeno količino še povečati, saj s tem povečamo tok seča in s tem izpiranje sečnih poti. Sečni mehur moramo prazniti redno, pri ženskah je pomembna smer brisanja od sečnice proti anusu, po spolnem odnosu je priporočljivo zgodnje odvajanje urina. Priporočljiva je uporaba pripomočkov za intimno nego, ki naj ohranjajo kisel pH sluznice ter naj ne vsebujejo razkužil. Namesto kopanja v kadi je bolj priporočljivo tuširanje z mlačno vodo, spodnje perilo naj bo neoprijeto in narejeno iz naravnih materialov.
Poleg omenjenih nefarmakoloških ukrepov, ki so primerni tudi za preprečevanje okužbe sečil, ne smemo pozabiti na zdrav življenjski slog z veliko gibanja na svežem zraku, prehrano bogato z vitamini in brez kave, alkohola ter sladkih gaziranih pijač. Vsak dan si lahko ob zajtrku ali malici privoščimo eno pest suhih brusnic, ki se odlično podajo k mlečnim izdelkom kot sta jogurt in kefir, v domači brusnični marmeladi ali kot 100% naravni brusnični sok za sladko popestritev dneva.
Dobra preventiva so tudi druga prehranska dopolnila z D-manozo, ki se poleg brusnic nahaja v koruzi in jabolku. Gre za preprost sladkor, ki je sicer že naravno prisoten v človeškem telesu, v največji meri predvsem v sečilih. Priporočeni dnevni odmerek je 2000 mg D-manoze enkrat dnevno, v primeru že prisotnega vnetja sečil pa lahko povečamo odmerjanje na dvakrat dnevno.
Prav tako priporočamo občasno uživanje probiotikov, ki naj za ohranjanje ali obnovo vaginalne mikrobiote vsebujejo točno določene seve bakterij. V tem primeru priporočamo predvsem bakterije iz skupine Lactobacillus rhamnosus in L. reuteri. Posežete lahko po peroralnih kapsulah, vaginalnih globulah ali vaginalnemu gelu.
Napisala: Katja Legan, mag.farm.
Viri in literatura:
FarmaPro, Svetovanje v lekarni pri okužbah sečil, Nina Kukenberger, mag. farm., spec., klin. farm.
Cooper TE, Teng C, Howell M, Teixeira‐Pinto A, Tong A, Wong G. D‐mannose for preventing and treating urinary tract infections
Kreft S, Kočevar Glavač N (ur.): Sodobna fitoterapija – z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin.