Luskavica
Z boleznijo luskavica se spopada 2 do 4 % svetovnega prebivalstva. Spomnimo se osnovnega znanja o tej bolezni.
KAJ JE LUSKAVICA?
Luskavica je imunsko posredovana bolezen, torej bolezen, ki nima povsem jasnega vzroka in za katero je značilno vnetje, ki ga povzroča moteno delovanje imunskega sistema. Za luskavico so značilni dobro opredeljeni, rdeči, dvignjeni plaki, prekriti z belkastimi luskami ali tankim filmom srebrnkaste barve, ki se zlahka odlušči.
Simptomi se pojavijo zaradi čezmerne aktivnosti imunskega sistema, ki pospeši razmnoževanje kožnih celic. Normalne kožne celice se razmnožujejo in končno odluščijo s površine kože v 28 dneh. Pri luskavici pa celice popolnoma dozorijo v samo 3 do 4 dneh in namesto da bi se odstranile po naravnem postopku, se začnejo kopičiti na površini kože, kar vodi do pojava specifičnih, že omenjenih simptomov, ki jih spremljajo srbenje, zbadanje in pekoči občutki.
Vnetje, ki ga povzroči luskavica, lahko vpliva tudi na druge organe in tkiva v telesu, zato se lahko pri ljudeh z luskavico pojavijo tudi druge zdravstvene težave. Pri kar vsaki tretji osebi z luskavico se lahko razvije stanje, znano kot psoriatični artritis, ki vključuje otekanje, strjevanje in bolečine v sklepih. Njegova diagnoza in zdravljenje sta zelo pomembna, saj preprečujeta možne trajne poškodbe sklepov.
Luskavica prizadene 2–4 % žensk in moških. Lahko se pojavi pri kateri koli starosti, tudi v otroštvu, najpogosteje pa med 15–25 in 50–60 letom. To stanje običajno ostane vse življenje z različnimi časi trajanja in stopnjami resnosti.
MESTA IN VRSTE
Luskavica se lahko pojavi kjerkoli na telesu, tudi na vekah, ušesih, ustnicah, kožnih gubah, stopalih, dlaneh in celo na nohtih, najpogosteje pa na komolcih, kolenih in lasišču. Plaki se lahko pojavijo v obliki posamičnih lezij ali pa zajemajo večja področja. Možne so tudi psoriatične spremembe na več mestih na telesu hkrati.
Obstaja pet vrst luskavice in pri isti osebi se lahko hkrati ali v življenju pojavi več vrst. Zdravljenje luskavice je odvisno od vrste in mesta luskavice.
Luskavica lasišča
Ocenjuje se, da se pri do 80 % ljudeh z luskavico to stanje pojavi na lasišču, njeni simptomi pa so lahko blagi in vključuje drobne luske, ki spominjajo na prhljaj, ali pa se kaže v debelih plakih, ki pokrivajo celotno lasišče. Nekatera druga kožna obolenja, na primer seboroični dermatitis, so lahko podobna luskavici, vendar luskavica lasišča običajno povzroči suhe spremembe srebrnkaste barve, medtem ko seboroični dermatitis povzroči mastne in rumenkaste spremembe.
VZROKI IN SPROŽILCI
Čeprav znanost še danes ne ve natančno, kaj povzroča luskavico, vemo, da imata imunski sistem in genetika pomembno vlogo pri njenem razvoju. Nekaj pa je gotovo: LUSKAVICA NI NALEZLJIVA BOLEZEN in je ni mogoče dobiti od druge osebe. Genetika luskavice je zapletena in se lahko razvije tudi, če ni prisotna v družinski anamnezi. Sprožilni dogodek lahko povzroči spremembo imunskega sistema, kar posledično privede do pojava luskavice. In čeprav vemo, da nekaj izzove luskavico in povzroči pojav ali poslabšanje simptomov, se ti sprožilci razlikujejo od osebe do osebe, in tisto, kar poslabša simptome pri eni osebi, pri drugi morda nima učinka. Pogosti sprožilci luskavice vključujejo stres, bolezni (zlasti streptokokne okužbe), poškodbe kože, uporabo nekaterih zdravil, vremenske razmere itd.
DIAGNOZA IN ZDRAVLJENJE LUSKAVICE
Diagnoza luskavice v veliki meri temelji na oceni kliničnih simptomov in videza kože. Če je potrebno, vendar v redkih primerih, se opravi biopsija kože. S tem postopkom je mogoče določiti natančno vrsto luskavice. In izključiti druga stanja, kot so seboroični dermatitis, ploščati lišaj (Lichen planus), navadni lišaj (Lichen simplex) itd.
Možnosti terapije so številne in običajno traja nekaj časa, da najdemo tisto, ki zagotavlja najboljše rezultate in drži bolezen pod nadzorom, saj so razlike v reakcijah na terapijo od osebe do osebe zelo velike.
Blage oblike luskavice običajno zdravimo z lokalnimi pripravki, kot so emoliensi, pripravki na osnovi salicilne kisline, pripravki iz katrana, analogi vitamina D (kalcipotriol), kortikosteroidi ali njihove kombinacije. Katero zdravljenje bomo izbrali, je odvisno od mesta lezij, njihove velikosti in stopnje resnosti luskavice.
Zmerno do hudo obliko luskavice pogosto zdravimo s sistemsko terapijo z metotreksatom, ciklosporinom in acitretinom, vendar to niso edine sistemske možnosti. Uporabi sistemskih kortikosteroidov se na splošno izogibamo zaradi neželenih učinkov in tveganja poslabšanja po prekinitvi zdravljenja.
Za zdravljenje luskavice se uporablja tudi fototerapija z ultravijoličnim sevanjem, ki jo pogosto kombiniramo z lokalnimi ali sistemskimi sredstvi.
Nazadnje imamo na voljo še biološko ali ciljno zdravljenje, ki pa je predvsem zaradi zelo visokih stroškov rezervirano le za hude oblike luskavice, odporne na konvencionalno zdravljenje.
Vsak pacient z luskavico bi moral biti dobro obveščen o naravi te bolezni. In pa tudi o možnih zdravljenjih in njihovih rezultatih. Vsekakor je pametno svetovati izogibanje kajenju in prekomernemu uživanju alkohola ter vzdrževanje optimalne telesne teže. Pomembna je tudi uporaba dopolnilne terapije (emoliensi in vlažilna sredstva, pripravki salicilne kisline, urea itd.)
ŽIVLJENJE Z LUSKAVICO
Čeprav se pri nekaterih ljudeh luskavica kaže le kot manjše draženje kože, ima lahko pri drugih močan vpliv na življenje. Vpliva lahko na samozavest, občutek v lastni koži ali izbiro oblačil, ki jih bo oseba nosila. Na splošno pa lahko vpliva na življenjski slog in celo privede do občutka izolacije. To je treba vedno upoštevati in se s prizadeto osebo skrbno pogovoriti.